Delov ženski dobrodelni tek

V nedeljo 25.5.2008 je v ljubljanskem Tivoliju potekal že tradicionalni 5. Delov ženski dobrodelni tek. Na Jakopičevem sprehajališču se je tako zbralo več kot 1500 žensk in otrok (opaziti je bilo tudi precej moških), ki so s svojo udeležbo (štartnino in prispevki) ter donacijo medijske hiše Delo zbrali 8365 evrov. Zbran denar so podarili Društvu za cerebralno paralizo Ljubljana, katerega bo namenilo za izvedbo poletnih kolonij za otroke s posebnimi potrebami.Tudi letos sva se z mami udeležili tega teka. V prvi vrsti predvsem zato ker se teče za dober namen, torej dobrodelnost, drugo pa to, da s tem narediš nekaj dobrega za sočloveka in tudi zase. Ta občutek, da si koristen in da lahko nekomu pomagaš je res čudovit. Še posebno, če gre za otroke. Najprej so se na štart podali otroci, s katerimi je tekla tudi naša vrhunska atletinja Marija Šestak. Otroci so bili kar hitri in jih je bilo prav luštno gledati. Neverjetno tekmovalni so bili:) Nato smo se v tek (in hojo) podale ženske. Vsak je tekel v okviru svojih zmožnosti, največ pa tri 1.5 km dolge kroge. Vzdušje je bilo odlično in tudi organiziranost prireditve je bila na nivoju. Naj povem, da se nam je letos kot častna pokroviteljica prireditve pridružila tudi žena predsednika republike, gospa Barbara Miklič Türk. Ko smo odtekli svoj dobrodelni tek je na koncu sledil še zadnji a najbolj pomemben del prireditve, podelitev čeka. Ček je iz rok mag. Petra Puhana, predsednika uprave Dela sprejel predsednik Društva za cerebralno paralizo Ljubljana, Gregor Meše. Bilo je luštno in prav zagotovo se udeležim tega teka tudi naslednje leto, torej 25. maja 2009. Vabljeni!

Ljubljana iz Ljubljanice...

Vožnja po Ljubljanici z čolnom zna biti prav prijetna. To zagotovo vem, še posebej, če si tako komot kot jaz in ti ni potrebno držati za vesla ter veslati 3 ure skup. To soboto me je torej Jernej peljal na vožnjo po "neokrnjeni" reki, ki pelje čez našo prestolnico Ljubljano. Vreme je bilo sončno, kot nalašč za take vrste aktivnost. Nevem, če bi zase lahko rekla, da sem bila aktivna. Jernej je zagotovo bil. Navadno on prevzame vlogo veslača, ki me potem nesebično prevaža gori doli naokoli po Ljubljanici in hkrati tudi skrbi, da mi ni dolgčas, torej me zabava na vse možne načine. Jaz se potem "prelevim" v nekakšnega National geographic fotografa in poskušam v svoj fotografski objektiv (beri: Jernejev) ujeti čim več ljubljanske (Plečnikove) arhitekture. Zanimivo koliko pozornosti pritegneš če se voziš z čolnom po Ljubljanici. Ljudje te pozdravljajo iz mostu, te slikajo, nekateri celo snemajo in ogovarjajo. No pa ne samo ljudje, tudi kakšna druščina rac, ki se namaka ob obrobjih in pod mostovi zna biti prav prijetna. Luštno:) Po drugi strani zna biti pa vožnja po Ljubljanici lahko tudi nevarna. Človek bi si mislil, da tudi na rekah oz. t.i. vodnih poteh veljajo neka pravila glede prometa. Na Ljubljanici očitno ni tako. Tako sva imela to pot bližnje srečanje z eno izmed tistih "skupaj zbitih škatel na sodih" imenovanih turistične ladjice (???). Očitno je bilo na ladji tako veselo, da "kapitan" ni opazil najine malenkosti na zelenem čolnu in tako ni dosti manjkalo, da bi preostalo pot prepluli kar v navezi:) Kaj čmo...shit happens:) V glavnem, preživela sva. Torej, če ste brez ideje kaj bi počeli na kak sončen, ne prevroč dan, zelo priporočam vožnjo z čolnom po Ljubljanici. Glede veslanja je pa tako: za plačilo dobiš samo čoln pa dve čudni vesli brez "krmarja", zato je fino, če si že prej kakšnega poba zrihtaš (to velja predvsem za punce), ki je bolj pri moči in sposoben prenesti napor veslanja (naporno zna biti veslanje, če ne prideš skup z tokom). Ajde!

Torta za Gregija...

Pohod 2008

Včeraj, torej v soboto 10.5.2008 je v Ljubljani potekal že tradicionalni 52. pohod Pot ob Žici, ki se ga je po podatkih medijev baje udeležilo rekordnih 30.000 ljudi. Poleg rekreativnega pohoda okoli Ljubljane, pa smo se lahko udeležili tudi tekmovalne prireditve, Teka trojk na 12 oziroma 28 km dolgi progi. Pohoda Pot ob Žici se vsako leto udeležim tudi sama vendar ne v smislu pohoda, temveč se ga v lastni organizaciji udeležim v obliki teka okoli Ljubljane. Tudi letos ni bilo nič drugače. Tako sem tudi letos preizkušala svoje sposobnosti preteči 33 km (nekateri pravijo da je okoli Ljubljane 35 km, nekaterim gps izmeri približno 33 km - nevem). Začela sem zelo zgodaj, torej takoj ob 6. uri, ko so se odprle štartne točke. Človek bi pričakoval, da ob tej uri ne bo nič gužve ampak me je pošteno ruknl, ko sem naletela na celo vrsto z nahrbtniki opremljenih upokojencev (več ali manj), ki verjetno ne morejo spati ali pa jih spomini na tiste čase (prireditev v mestu heroj po letu 1946) vsako leto že tradicionalno spravijo na ta pohod. Tudi sama se spominjam dni, ko smo z šolo "morali" iti hodit po PST. Čeprav je bil v šoli ta pohod skorajda obvezen, se mi zdi, da smo se ga včasih veselili predvsem zato, ker tisti dan ni bilo pouka. No danes grem na pohod okoli Ljubljane oz. Pot ob Žici v prvi vrsti kot spomin na takratno osvoboditev okupirane Ljubljane, pa tudi za rekreacijo, torej preteči to pot. Mogoče tek okoli Ljubljane za nekatere, predvsem za malo starejše nima istega pomena kot hoja oz. sam pohod, ampak če samo pomislim, da bi mogla hoditi 33 km...hm...no mogla bi imeti veliko volje:) No torej začela sem ob 6. uri, nato pa počasi v smeri proti Golovcu. Na začetku sem bila bolj trda, ko pa sem se ogrela pa se mi zdi, da je bil Golovec en dva tri pred menoj. Tukaj se mi je pridružil tudi Jernej, ki me je nato zvesto spremljal, zabaval in oskrboval z vodo skozi vseh 8 kontrolnih točk (vso pot) do cilja. Pot sem letos pretekla v rekordnem času (za mene) 2:50 in tako za 47 min izboljšala rezultat. Letos sem si morala še posebej izboriti svojo medaljo, saj mi na zadnji kontrolni točki (torej na cilju) skorajda niso verjeli, da sem pot dejansko res dala čez. Kr neki. Še dobro da sem izgledala tako zj***no, da so mi potem z veseljem povedali, da sem prva, mi čestitali ter dali zasluženo medaljo in značko. Joj kaj mora človk vse doživet:). Nekateri so se na ta dan udeležili Teka trojk, med njimi tudi moj brat in njegova punca ter njuni pajdaši:) Po rezultatih sodeč so se kar fino odrezali (za prvič) tako da vse čestitke, vse čestitke pa tudi vsem ostalim, ki ste se ta dan udeležili katerekoli izmed teh dveh prireditev.

Tokrat nekaj drugačnega...

Torta je bila dobra, za vse tiste, ki pa je niste poskusili pa lahko ocenite zunanji izgled in kreativnost:)