Včeraj, torej v soboto 10.5.2008 je v Ljubljani potekal že tradicionalni 52. pohod Pot ob Žici, ki se ga je po podatkih medijev baje udeležilo rekordnih 30.000 ljudi. Poleg rekreativnega pohoda okoli Ljubljane, pa smo se lahko udeležili tudi tekmovalne prireditve, Teka trojk na 12 oziroma 28 km dolgi progi. Pohoda Pot ob Žici se vsako leto udeležim tudi sama vendar ne v smislu pohoda, temveč se ga v lastni organizaciji udeležim v obliki teka okoli Ljubljane. Tudi letos ni bilo nič drugače. Tako sem tudi letos preizkušala svoje sposobnosti preteči 33 km (nekateri pravijo da je okoli Ljubljane 35 km, nekaterim gps izmeri približno 33 km - nevem). Začela sem zelo zgodaj, torej takoj ob 6. uri, ko so se odprle štartne točke. Človek bi pričakoval, da ob tej uri ne bo nič gužve ampak me je pošteno ruknl, ko sem naletela na celo vrsto z nahrbtniki opremljenih upokojencev (več ali manj), ki verjetno ne morejo spati ali pa jih spomini na tiste čase (prireditev v mestu heroj po letu 1946) vsako leto že tradicionalno spravijo na ta pohod. Tudi sama se spominjam dni, ko smo z šolo "morali" iti hodit po PST. Čeprav je bil v šoli ta pohod skorajda obvezen, se mi zdi, da smo se ga včasih veselili predvsem zato, ker tisti dan ni bilo pouka. No danes grem na pohod okoli Ljubljane oz. Pot ob Žici v prvi vrsti kot spomin na takratno osvoboditev okupirane Ljubljane, pa tudi za rekreacijo, torej preteči to pot. Mogoče tek okoli Ljubljane za nekatere, predvsem za malo starejše nima istega pomena kot hoja oz. sam pohod, ampak če samo pomislim, da bi mogla hoditi 33 km...hm...no mogla bi imeti veliko volje:) No torej začela sem ob 6. uri, nato pa počasi v smeri proti Golovcu. Na začetku sem bila bolj trda, ko pa sem se ogrela pa se mi zdi, da je bil Golovec en dva tri pred menoj. Tukaj se mi je pridružil tudi Jernej, ki me je nato zvesto spremljal, zabaval in oskrboval z vodo skozi vseh 8 kontrolnih točk (vso pot) do cilja. Pot sem letos pretekla v rekordnem času (za mene) 2:50 in tako za 47 min izboljšala rezultat. Letos sem si morala še posebej izboriti svojo medaljo, saj mi na zadnji kontrolni točki (torej na cilju) skorajda niso verjeli, da sem pot dejansko res dala čez. Kr neki. Še dobro da sem izgledala tako zj***no, da so mi potem z veseljem povedali, da sem prva, mi čestitali ter dali zasluženo medaljo in značko. Joj kaj mora človk vse doživet:). Nekateri so se na ta dan udeležili Teka trojk, med njimi tudi moj brat in njegova punca ter njuni pajdaši:) Po rezultatih sodeč so se kar fino odrezali (za prvič) tako da vse čestitke, vse čestitke pa tudi vsem ostalim, ki ste se ta dan udeležili katerekoli izmed teh dveh prireditev.
