Spet mal tortice....

Odkar je moja pikica Hana malo večja in se že sama igra, imam čas in lahko spet malo ustvarjam. Nedavno pa so nastale te tortice...naj spomnim, da se še vedno učim, zato upam, da bodo vedno lepše...dobre so pa itak zmerej! :)

Bovec

Letos sem imela bolj slabe poletne počitnice...zato sva se z Jernejm odločila, da jo v septembru mahneva nekam. V službi sem si izborila dva dni frej in tako sva se za 4 dni odpravila v Bovec na oddih. Jagodo sva natovorila z vso potrebno prtljago in športno opremo, vključno s kolesi, slednjih na koncu sploh nisva nič izkoristila, pa to ne pomeni, da nisva bila aktivna. Najbolj od vsega sva izkoristila pohodne čevlje in palice. Že prvi dan sva ji mahnila na kratke 2 urni prehod po dolini Koritnice...sicer je pot potekala pretežno po asfaltu ampak luštn sprehd za pretegnit noge po dvourni vožnji. Drugi dan sva se odločila, da se odpraviva na Veliko Babo...torej..najprej v smeri Krnskih jezer, nato pa levo do "babe". Na poti sva bila, lahko rečem, sama...nikogar nisva srečala, sva pa bila opažena s strani Gamsa, ki naju je prav začudeno gledal iz melišča.

Bohvej kaj si je mislil:). Vse skupaj sva hodila okol 6 ur, mislm da, pot pa ni bila tako naporna...zelo dobro označena, en mali odsek hoje po melišču, pod vrhom pa skalnato področje, malce strmejše ampak ni bilo hudega. Iz vrha zelo lep razgled na okoliške gore, tudi do morja se je videlo.

Ker nama ni bilo to dovolj..sva se drugi dan povzpela na Krn. Mimo Krnskih jezer in naravnost gor. Pot je bila luštna, potrebno je nekaj kondicije, sploh za hojo po melišču...zna biti malce zoprno...vreme je bilo zelo lepo, na momente je bilo prav vroče. Po slabih 4 urah sva prišla na vrh, razgled je bil zelo lep...zahvaljujoč lepemu vremenu, za to sva pa res trofnila...Preostanek popoldneva sva posvetila regeneraciji in jaz sanaciji dveh žuljev.:)

do Vodnikovega doma...

Z Jernejm sva se odločila, da greva po dolgem času spet malo v hribe....idejo sva premlevala na petek večer in na konc sva se odločila da jo mahneva proti Vodnikovemu domu...

To sta pa torti zame..

Torta za mami...

Na potepu s kolesom...

Zadnje čase se z Jernejm navdušujeva nad "gorskim" kolesarjenjem...tako sva bila minuli vikend na Nanosu...bilo je super, vroče ampak zelo fino. Tokrat sva se odločila, da "osvojiva" Mangartsko sedlo. Ker imava dovolj kondicije, se nisva prav obremenjevala kako bova prišla gor. Pač, treba je bilo kolesariti ves čas v klanec in to je to. Poleg tega sva bila za to tudi nagrajena, in sicer z neverjetnim razgledom na gore okoli. Bilo je super! Na momente sem kar pozabila, da moram vrteti pedala ali pa sem se tako predala okolici, da sploh nisem imela občutka, da rinem v klanec. Človek šele potem, ko se spušča "dol" spozna kam je rinil. Opeklo naju tokrat niti ni, na koncu pa sva bila prijetno utrujena. Če ne bi bilo potrebno priti še domov (2 uri vožnje) bi bilo še bolj super. Ampak bilo je fino. Za naslednji projekt se še nisva odločila, vsekakor pa bo verjetno nekam v klanec:)

Poletna...