No ja,...sej nevem kaj bi rekla, verjetn samo to, da nč več ne smem naprej govorit kako pa kaj, pa kej ful planirat, ker je tako: DA GRE VSE V FRANŽE! Toliko o morebitnih poškodbah v prejšnjem postu...in...ZGODILO SE JE....SPET! :( ...poškodba takrat, ko si je človek najbolj ne želi, čeprav si nikol ne želimo poškodb, ampak zakaj ravno pred LM??????....malo sem tudi nase jezna, ker vem, da sem tut malo pretiravala..ampak..zdaj nimam kaj...točne diagnoze še ne vem, ker me boli skoraj cela noga, torej od riti pa čez koleno,..potem nekaj časa samo koleno, potem spet kaj drugega...Spet mi je vse padlo v vodo. Zelo sem slabe volje...lahko rečem, da sem 5 dni pred maratonom že kar obupala...zmeraj manj se mi zdi verjetno, da bi mi ratalo preteči celih 42 km. Pa ne mislm na to, da bi vplivala na to moja neaktivnost zadnjih 14 dni, to ni panike, imam kondicijo, bolj me skrbi ta...ta...noga! Seveda sem od bližnjih dobila tudi razne nasvete kot npr.: "zakaj pa ne greš samo na 21 km?"....ampak neee...DOST MAM te 21tke.. Ne zdi se mi fer!, človek se celo leto pripravlja, se trudi,da bi bil čimboljši....na koncu pa tole...in ves trud je zaman. Po drugi strani pa tudi nočem doživeti tega, da bi me že na 10 km zvilo in bi lahko zavila samo še proti domu..nevem. Vem, da bi zdaj marsikdo rekel...saj ni zadnji maraton, maratonom bo še veliko....RES JE, se strinjam s tem, ampak ko je človek na tak način prizadet, ko se mu
zdi čist neumno vse skupaj,...nekako ne more sprejet tega. Sploh če ti tek toliko pomeni. Maraton res ni zadnji, je pa ravno ta, ko si ga človek želi preteči, pa ne zaradi drugih...če iskreno povem, ko tečem, tečem "sama", ne vidim nikogar, sem v svojem svetu in uživam. Ob vsem tem mojem trenutnem jamranju, naj se še JAVNO OPRAVIČIM vsem mojim bližnjim..ker me morajo trpeti zadnjih 14 dni. Priznam, res sem tečna, nejevoljna in kravžlam živce vsem ostalim. Vse skupaj je seveda posledica ne teka, da ne omenjam raznih stranskih učinkov, kot so zabuhlost, občutek manjvrednosti, nesamozavest itd. No upam, da bo poškodba čimprej sanirana...moj nastop na maratonu je pod velikim vprašajem:(...na kar pa na žalost ne morem vplivati, razen tega, da zadnje dni "živim" od naklofenov in takšnih in drugačnih maž. Koliko vse skupaj pomaga ne vem. Bomo videli...nadaljevanje sledi....
zdi čist neumno vse skupaj,...nekako ne more sprejet tega. Sploh če ti tek toliko pomeni. Maraton res ni zadnji, je pa ravno ta, ko si ga človek želi preteči, pa ne zaradi drugih...če iskreno povem, ko tečem, tečem "sama", ne vidim nikogar, sem v svojem svetu in uživam. Ob vsem tem mojem trenutnem jamranju, naj se še JAVNO OPRAVIČIM vsem mojim bližnjim..ker me morajo trpeti zadnjih 14 dni. Priznam, res sem tečna, nejevoljna in kravžlam živce vsem ostalim. Vse skupaj je seveda posledica ne teka, da ne omenjam raznih stranskih učinkov, kot so zabuhlost, občutek manjvrednosti, nesamozavest itd. No upam, da bo poškodba čimprej sanirana...moj nastop na maratonu je pod velikim vprašajem:(...na kar pa na žalost ne morem vplivati, razen tega, da zadnje dni "živim" od naklofenov in takšnih in drugačnih maž. Koliko vse skupaj pomaga ne vem. Bomo videli...nadaljevanje sledi....
Ni komentarjev:
Objavite komentar